Xenina zgodba 7. del

Xenina zgodba 7. del

Krepitev zdrave samopodobe je dolgotrajen proces in tega se močno zavedam. Za spreminjanje kakršnegakoli prepričanja, ki je v otroštvu preko zunanjih okoliščin vgrajeno v nas, je potrebna konstantna prisotnost in ozaveščanje negativnih misli, ki se zelo hitro prikradejo, če nismo pozorni.

Ker sem se preko stroge vzgoje navadila, da moje mnenje ne šteje, je napačno in niti ni pomembno, sem nezavedno to prenesla tudi v svojo odraslo dobo. V komunikaciji z drugimi se je to pokazalo tako, da sem se hitro pustila prepričati, da je moje mišljenje napačno. Sploh pri dobrih govorcih je to hitro prišlo precej do izraza. Na ta način sem sebe vedno bolj izgubljala, dokler več nisem vedela, kaj je v resnici sploh še moje, kaj si želim in kam želim, da me življenje pelje.

S Karin sva tako intenzivno delali na postavljanju meja. Spoznala sem, da še vedno lahko razumem ljudi in njihove težave, vendar pa je v prvi vrsti moja naloga to, da znam zaščititi in postaviti mejo tistim osebam, ki so zame škodljive oziroma name vplivajo negativno..
Xena

(Predvsem ljudje, ki imamo izredno močno razvito empatijo, torej sposobnost vživljanja in razumevanja drugih, smo bolj nagnjeni k temu, da postavljamo druge pred sebe, potrebe drugih pred naše lastne. Jih razumemo in s tem pogosto pozabljamo nase. Če pa so “empati” že v otroštvu doživeli čustveni incest – torej, da so starši ali drugi bližnji “izkoriščali” to njihovo empatijo in so bile vloge otrok – starš obrnjene ter je moral biti otrok staršem v čustveno oporo in v vlogi “starša” namesto obratno ter so bile njegove potrebe po čustveni varnosti zanemarjene – pa je to pogosto vzrok, da v odrasli dobi pritegnete k sebi ljudi, ki bodo nadaljevali ta vaš vzorec iz otroštva in izkoriščali vašo empatijo, skušali prestopati vaše meje, sebe povzdigniti nad vas in podobno. V hudih primerih kombinacija empatije s težkim čustvenim incestom pogosto vodi v odnose empat – narcis / sociopat / psihopat.)
Karin

Zaradi mojih preteklih izkušenj – navajenosti slabega ravnanja bližnjih z mano – je prag mojih meja veliko nižji, kot bi moral biti in posledično seveda, tudi uveljavljanje mojih želja, potreb, nasploh mene, nima pravega mesta. Prej tega sploh nisem videla na ta način, vendar sem preko praktičnih situacij, ki so se zgodile tekom coachinga, ugotovila, da je to vsekakor res. Kako pomembno odkritje! Kot da bi nekdo prižgal luč in osvetlil nekaj, kar je tam že ves čas, samo videla tega nisem. In od takrat naprej veliko lažje postavim meje, najdem svoje mesto, se postavim zase in tako naredim prostor za uveljavljanje mojih želja, potreb, mene!

In kako so me tega praktično učili konji?

Najprej sem začela delati z bolj vodljivim konjem naslednjo vajo: konja sem morala pripraviti, da stopi korak nazaj (kar je v prenesenem pomenu pomenilo, da pred nekom izrazim svojo potrebo, željo in naredim prostor zase), in sicer na tri različne načine.

Tokrat sem že vedela, da če želim, da me tako mogočna žival, kot je konj, posluša, moram delovati kot vodja, biti samozavestna in odločna. S povodcem sem konja dokaj hitro lahko prepričala, da je stopil korak nazaj. Naloga je postala težja, ko sem ga morala premakniti nazaj brez slednjega in samo z dotikom. Poskusila sem z glasnejšim tonom, ga z rokami skušala potisniti nazaj, a konjič se ni premaknil. Ves čas pa sem v sebi prepoznavala, kako se počutim majhno in negotovo (konji to zaznavajo in se na to odzivajo). Vedela sem, da moram ostati trdna, saj me bo drugače konj “preslišal”. Še nekaj poskusov in uspela sem pridobiti toliko notranje moči, da je konj stopil korak nazaj. Uspeh! Sedaj je prišla na vrsto najtežja naloga. Pripraviti konja z razdalje in brez dotika, da stopi nazaj. Kar nekaj časa sem se poigravala z različnimi načini in pristopi. Konj je samo čudno gledal. Raje ne razmišljam, kaj si je mislil. 🙂

Nato sem pomislila: ”Če me bo resno vzel in bom jasno izrazila, kaj hočem, bo naredil korak nazaj.” Torej moram pridobiti toliko “veličine” in dobro premisliti, kako postopati, da me bo konj razumel in mi naredil prostor. Ker fizično ne morem postati močnejša od njega, lahko to naredim samo psihološko. Zbrala sem se, se psihično pripravila in postala v svojem prepričanju, da mi bo uspelo, dovolj močna (in to izrazila na način, ki ga je konj razumel), da mi je RES uspelo!

To srečanje je ogromno doprineslo k mojemu razumevanju tega, zakaj si do sedaj nisem izborila dovolj svojega prostora v odnosih in mi dalo mnogo vedenja in močno izkušnjo o tem, kako to storiti v prihodnje. Na kratko: verjeti moram, da si smem vzeti prostor za izražanje želja in potreb, biti odločena, da se postavim zase in se dovolj jasno izraziti, da sem razumljena.

Isto nalogo sem morala opraviti še z drugim konjem. Tokrat je bila naloga še težja, saj konj, s katerim sem delala, velja za alfa konja v čredi. Z navodilom, da ga prestavim nazaj brez dotika, sem se tokrat še bolj namučila, vendar ker nisem hotela obupati, mi je uspelo. Počutila sem se zmagoslavno kot že dolgo ne! 🙂

Pomembna stvar, ki sem jo s pomočjo Karin zaznala, je bila ta, da sem v želji opraviti svojo nalogo in ne razočarati, ponovno pozabila na meje (tako svoje, kot konjeve)! Sama tega najprej sploh nisem zaznala. Spregledala sem celo znake konj, da jim je neprijetno in njihova sporočila, da me ne razumejo in da grem predaleč v njihov osebni prostor. Z ozaveščanjem tega se mi je razjasnilo, da nejasno in nepravočasno izražanje mojih želja vodi v odpor osebe na drugi strani. Jasno, razumljivo in pravočasno izražanje pa vodi v razumevanje in sodelovanje!

V mojo zavest se je zapisal nov vzorec ravnanja, pridobila sem novo trdnost. Naučila sem se, kako in kje postaviti svoje meje dovolj zgodaj, da nisem prizadeta ter se tako zaščititi. In kako postaviti svoje meje ter izraziti svoje želje in potrebe dovolj zgodaj ter na način, ki je spoštljiv tudi do drugega v odnosu. Po izkušnji sem se počutila čudovito, bogatejšo za pomembno modrost spoštovanja sebe in drugih, kar je pogoj za lepe in spoštljive odnose.

Coaching s Karin in s konji bi zaradi moje izkušnje močno priporočila vsem, ki ste navajeni druge postavljati pred sebe in tako velikokrat ostanete prezrti.
Xena

Če želiš tudi ti preseči omejujoče vzorce in prepričanja ter stopiti na pot svojih želja in uresničevanja sebe, preglej programa: Iz bolečine izbrusi svoj dragulj in Zaživi svoje sanje. Ali pa izberi katero izmed preostalih možnosti, ki ti bolj odgovarja: Lukasi programi.
Karin

Dodaj komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen. Zahtevana polja so označena *