Xenina zgodba 5. del

Xenina zgodba 5. del

V naslednjih urah coachinga sem se naučila zame nekaj zelo pomembnega, in sicer: sprejemati prav vsa svoja čustva. Že od nekdaj sem bila namreč (za moje pojme pretirano) čustvena, hitro in odkrito sem jih tudi pokazala. Sčasoma in skozi izkušnje sem si zgradila prepričanje, da pretirana čustvenost ni okej. Sicer sem še vedno podobnega mnenja, sem pa v pogovoru s Karin ugotovila, da je pomembno, da razumem in sprejmem dejstvo, da so prav vsa čustva človeška, ki jih moram znati sprejemati in izraziti.

Naučila sem se začutiti čustvo v sebi in mu dati mesto še preden se razvije v taki meri, da postane kepa bremena oziroma da me preplavi v tolikšni meri, da zasenči vse ostalo. Na tak način lahko občutek prestrežem pravi čas, ga izrazim na primeren način in grem hitreje ter lažje naprej. Podobno pa sem se naučila zaznati negativno misel o sebi, takoj ko se pojavi in jo poskušala nadomestiti s pozitivnejšo. Vedno seveda ne gre, z vajo in prisotnostjo pa to postaja vedno lažje.

Xena

In zakaj je to pomembno in kako je oboje povezano? Sprejemanje čustev je pomembno, ker so del nas in s tem, ko jih sprejemamo, sprejemamo tudi sebe. Sprejemanje pa je del ljubezni in če se počutimo ljubljene in sprejete, se bolje počutimo, lahkotneje živimo sebe in smo posledično bolj srečni. Če čustva tlačimo v sebi, jim ne damo prostora ali jih označujemo s »slabimi« in jih sploh ne priznavamo, se ta znotraj nas le kopičijo in razraščajo in verjemite, slej kot prej izbruhnejo iz nas, kot vulkan! Ali pa se obrnejo proti nam, v nas in lahko povzročijo celo bolezen.

Prestrezanje negativnih misli in miselnih vzorcev o nas samih (ki nam škodujejo in ne služijo več) ter nadomeščanje s pozitivnimi pa zmanjša pogostost pojavljanja žalosti, jeze, krivde, nezaupanja vase,… Namesto tega smo večkrat veseli, pozitivni, polni optimizma in podobno. Pozitivni miselni vzorci in navade puščajo za sabo vedenjske vzorce, v katerih smo bili ujeti in zaradi katerih smo živeli vedno enake zgodbe ter nismo mogli živeti življenja, kakršnega smo želeli.

Pri tem nam lahko pomagajo tudi konji, sploh na začetku, ko se še učimo sprejemati sami sebe. Konji sprejemajo brez predsodkov, ne glede na to, kdo smo, kako se počutimo, iz kje izhajamo,…ne ocenjujejo in ne obsojajo. Tudi njihovo sprejemanje nam riše nasmehe na obraz in spodbuja v nas čustva in občutke, zaradi katerih se počutimo bolj sprejeti, ljubljeni, lahkotnejši in bolj srečni.

Karin

Dodaj komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen. Zahtevana polja so označena *