Um ali čustva, kaj je bolj pomembno?

Um ali čustva, kaj je bolj pomembno?

Um ali čustva, kaj je bolj pomembno?

Včasih slišimo in preberemo, da je naš um, da je naš »ego« nekaj, kar moramo pustiti na strani, da moramo glavo očistiti misli in da je le to pot do sreče, do rešitev, do spreminjanja vzorcev itd. Pa je res tako?

Dobro je meditirati, dobro je kdaj umiriti delovanje uma in samo čutiti ali pa samo biti. Pomembno je tudi, da se soočimo z našimi mislimi in jih prevetrimo ter pogledamo, katere so dejansko naše, katere pa so nam morda vcepili starši, mediji itd. in nam ne služijo več. Vendar pa, tudi na podlagi lastnih izkušenj, vem, da je um lahko naš rešitelj.

Meni je v mojih rosnih letih pomagal razumeti »nerazumljivo« in najti pot ravno moj um, za katerega sem neskončno hvaležna. Moj um je znal razumeti, da me ljudje, ki bi me morali ščititi, ne prizadanejo namerno, ampak ker so bili sami tako ranjeni. Pomagal mi je razumeti, da čeprav je nekdo visoka avtoriteta, da ni nujno, da je ta avtoriteta vredna avtoriteta, ampak je lahko le avtoriteta moči, znotraj pa ničeva in da čeprav moram v določenem trenutku celo kimati tej avtoriteti, da sabo nesem nestrinjanje s to avtoriteto in da bom uresničevala resnico, ki je moja in ki jo je moj analitični um kasneje analiziral, preštudiral in z leti našel tudi trdne dokaze zato, da sem imela prav. Da sem kot otrok imela prav in pravico do nekaterih stvari v življenju, ki so mi bile kršene in da to ni bilo prav in da čeprav v tistem trenutku tega nisem mogla spremeniti, sem vedela, da bom vse naredila za to, da v prihodnosti to bom spremenila in da je prav tako. Um je čudovita stvar! In za tem stojim z obema nogama, trdno vkopanima v tla. Prizemljena do sredice matere zemlje. Odvisno je le, za kaj in koliko ga uporabljamo. Da morda ne uporablja on nas. 🙂

Odvisno je tudi, kakšen človek si, če ti »ego« preveč vlada, je prav, da se ga naučiš pustiti na strani, če pa je tvoj »ego« pretih, je prav, da mu daš več glasu, ne da ga še bolj utišaš. Tako da, vse je stvar tega, s katerega konca nekdo prihaja in na kakšen način mu služi ali pa on njemu, egu, umu. Jaz sem bila vedno zelo zavestna svojih misli in ko sem pred leti prvič naletela na to, da moramo misli pustiti ob strani, sem bila precej zmedena. Zakaj bi svoje misli pustila ob strani, če pa tako dobro funkcionirajo?? Če so me pripeljale že tako daleč?? Jaz verjamem v to, da morajo um, srce in naš center, naše bistvo, delovati skladno, v harmoniji. Ničesar izklapljati, temveč vse integrirati, a v pravi meri. Saj smo vse mi in kot ni dobro za nas, da odrežemo čustva, tudi ni dobro za nas, da odrežemo um. Moj um je »moral« najprej razumeti in dovoliti srcu, da si lahko želi, um je moral dati srcu dovoljenje, da je pomembno, čeprav je bilo pogosto učeno, da ni. In potem šele si je jez upal popustiti svoje ograje in pustil čustvom, da pridejo na plano.

Um nas tudi zaščiti, kadar doživimo preveč travmatične dogodke in potem, ko in kolikor smo pripravljeni, spušča čustva počasi na plano. Zato so lahko pristopi, ki stavijo vse samo na »pustiti čustvom prosto pot« tudi nevarni.

Odvisno je tudi, ali ste bolj čustven človek in vam je bližje in lažje delovati ter rasti in celiti sebe skozi občutke ali pa ste bolj racionalen človek in potrebujete razlago in razumevanje ter nato šele lahko spreminjate svoje misli, dovolite čustvom na plano in imate tako močan um in voljo, da je to vaša pot. Oboje je mogoče oziroma različne mešanice obeh delov. Lahko vas preveč vodijo čustva in potrebujete utrditi svojo moč zavestnega delovanja ali pa vas večinoma vodi razum in se morate naučiti bolj dovoliti čustvom, da pridejo na plano (ko ste za to dovolj močni) in jih upoštevati.

Glede na zgornje napisano lahko razporedimo tudi pristope, metode in tehnike na takšne, ki delujejo po principih spreminjanja misli, na takšne, ki so usmerjeni v čustva, v vedenje, v meditacijo, v telo… In zopet, včasih naletimo na to, kako nekateri zagovarjajo samo npr. v čustva usmerjeno terapijo, drugi spet nevrolingvistično programiranje, spet tretji prisegajo na vedenjsko terapijo, četrti samo na meditacijo, peti na terapije, usmerjene v telo, šesti na energijo itd. Smisel ni v tem, kateri pristop je boljši ali slabši, smisel je v tem, da jih čim bolj združujemo in zopet, vse dele sebe integriramo nazaj vase ter da uporabljamo tehnike in pristope, ki tistemu, ki pride po pomoč, omogočijo tisto, kar v danem trenutku najbolj potrebuje. Dober terapevt, coach, svetovalec,… je tisti, ki izhaja iz osebe, ki pride po pomoč, ne iz sebe in svojih prepričanj, kaj je »najboljše«. Drugače to ni terapija/coaching/… za tistega, ki pride, temveč bolj polnjenje lastnih potreb terapevta/coacha/…

Jaz zagovarjam celostni pristop, ki izhaja iz osebe, ki pride po pomoč. Zato se poslužujem različnih načinov dela, ki so usmerjena v čustva, v telo, v usmerjanje misli, spreminjanje komunikacije/vedenja, uporabljam tehnike meditacij, vizualizacij, terapije/coaching s konji ali brez itd. Torej, čim bolj celostno delovanje, z vseh vidikov in predvsem tisto, kar potrebuje oseba, ki pride po podporo.

Če razmišljaš, da bi v svojem življenju nekaj spremenil, stopil stopničko višje v razumevanju sebe, zacelil rane preteklosti ali uresničil tvojega pravega sebe, poglej, če ti ustreza kateri od programov, mi piši ali me pokliči na 040 746 183 in se dogovoriva za tisto, kar ti najbolj ustreza in kar te najbolj kliče v tem trenutku tvojega življenja.

Če imaš prijateljice ali prijatelje, za katere misliš, da bi jih moje vsebine zanimale, jim lahko povabiš, da se vpišejo na Lukasi novičke na moji spletni strani. Če se še nisi, se tudi ti prijavi, da ne zamudiš naslednjih prispevkov. 🙂

Če te kakšno področje mojega delovanja še posebej zanima ali imaš vprašanje zame, mi piši na karin@lukasi.si.

Živi tisto, kar globoko znotraj sebe čutiš, da si.

Karin

Dodaj komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen. Zahtevana polja so označena *