Senzibilnost, občutljivost – morda preobčutljivost?

Ali sem preobčutljiv? Ali je moj otrok preobčutljiv?                                                                                 

Vprašanje, ki se nam je vsem tistim, ki smo senzibilni ali pa tistim, ki imate senzibilne otroke, večkrat porodilo ali pa s(m)o to celo večkrat slišali od svojih staršev, partnerjev,… Ali sem/je preobčutljiv(a)?

Moj odgovor: NIKAKOR. Naj omenim, da tu ne govorim o stanjih preobčutljivosti v smislu, da nekoga zmoti vsak zvok, šum, svetloba,… temveč o naravni senzibilnosti, s katero smo se vsi rodili. Občutljivost oziroma senzibilnost je zelo velik dar! Sicer je res, da je v današnji družbi hitenja, hiperaktivnega načina življenja, preokupacije z vsem (predvsem stresnim in nezdravim) to lahko lastnost, ki oteži sobivanje v današnjem prostoru in času. Pa ne zato, ker bi bilo z njo karkoli narobe, ampak zato, ker je veliko ljudi to “pohodilo” v sebi oziroma jim je bilo lažje živeti v tem svetu, če so to potlačili. Vendar pa je to zares neprecenljiv dar, ki je bil mnogim “odvzet” ravno zaradi današnjega načina življenja, ki so postali otopeli, ki niso v stiku s sabo in svojimi občutki, ko samo hitijo od ene obveznosti k drugi. Se tudi vi kdaj znajdete v tem? Vendar ali potem sploh živiš svoje življenje, v svojem telesu, s svojimi občutki ali živiš življenje, ki so ti ga “vsilili” drugi – starši, družba in v veliki meri mediji – TV, internet, oglasi,…

Ustavi se in se začuti – tvoja duša ti bo hvaležna.

 

In zakaj je občutljivost pozitivna?

Ravno občutljivost nam omogoča, da živimo v skladu s sabo, ker nam pove, kaj je za nas v redu, kaj ne, kaj si želimo in česa ne ter ravno občutljivost nam omogoča, da vidimo, slišimo in čutimo druge, kar odpira vrata lepim in ljubečim odnosom. In kar omogoča pri mojem delu in podobnih poklicih eno izmed zelo pomembnih lastnosti – EMPATIJO – zmožnost razumevanja drugih, a ne zgolj racionalnega razumevanja, temelječega na podlagi znanj iz knjig, temveč na podlagi pristnega stika s sabo in s sočlovekom ali pa drugim živim bitjem.

Kar je pri senzibilnosti pomembno upoštevati (da nam lahko dobro služi in da je ne potlačimo) je to, da ji prisluhnemo in da si zagotovimo mir, ko ga potrebujemo, da postavimo meje, kjer je to potrebno, da si vzamemo čas zase in da se od okolja, ki nas “energetsko izčrpava” odstranimo, kolikor se le da oziroma da se naučimo zaščititi, kjer je to potrebno.

Ustavi se v svojem hitenju, umiri se, takrat se in druge lahko bolje začutiš. <3

Spremljajte FB stran www.facebook.com/KarinLukasi/, kjer večkrat tedensko objavljam misli.

Karin

Dodaj komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen. Zahtevana polja so označena *