Najtežja preizkušnja naju z Lukom – 1. del

NAJTEŽJA PREIZKUŠNJA NAJU Z LUKOM – 1.del

Prisluhni in sledi svoji intuiciji, ostani močan in obdrži vero

Bilo je decembra 2014, ko sva bila z Lukom pred najtežjo preizkušnjo na najini skupni poti.

V popoldanskem času je bil izpuščen v ogradi, se prosto sprehajal, pomulil kakšno bilko sena in užival na sončku. Vsaj tako je najprej kazalo. Jaz sem se čez čas pridružila, se usedla na ograjo, kar zelo rada počnem in samo uživala v sproščeni energiji in toplini, ki me vedno obdajata, ko sem obkrožena s konji, sploh v bližini mojega zlatega Lukca. Bila sem sproščena, a moja pozornost je vse večkrat uhajala k Luku, ki se mi je zdel nenavadno miren in nezainteresiran za seno, zame ali karkoli drugega. Sicer konji tudi počivajo v stoje, sploh v takšnem prijetnem sončku to radi počno, a vseeno se mi je zdel nekam brezvoljen, kar je pri konjih lahko pokazatelj kakšnega bolezenskega stanja. Postala sem bolj pozorna, šla do njega, ga skušala malo sprehoditi, a se mu kar »ni dalo«. Dobila sem občutek, da tudi rahlo pospešeno diha, kar mi je bilo še bolj sumljivo. Zato sem šla pogledat v njegov boks, kolikšno je bilo število iztrebljenih fig v dopoldanskem času, kar nam lahko pove, ali ima konj morda prebavne težave. Bila sta dva kupa, nisem vedela pa, koliko jih je bilo v izpustu. Tako da nisem bila kaj dosti bližje razjasnjenju. Zmerila sem mu še telesno temperaturo, v mejah normale. Noben znak ni pretirano kazal na kaj resnega, a kar nisem bila mirna. Sum mi je padel na prebavne težave, čeprav ni bilo nekih resnih znakov, a sem raje ostala pri njem in ga malo sprehajala, kar je prvi ukrep, ki ga je dobro narediti, če sumite na prebavne težave. Nikamor se mu ni dalo, a drugih znakov ni kazal. Rekla sem si, da počakam, da vidim, kakšno bo njegovo počutje čez čas. Čas je mineval, zgodilo se ni nič. Vmes sva se sprehajala pa počivala in spet ponovila vajo.

Popoldan se je že prevesil v večer, ko se je njegovo obnašanje spremenilo. Tek ga je popolnoma minil, nato pa je začel kazati željo, da bi se ulegel, kar je lahko resen znak, da ima konj koliko, smrtno nevaren prebavni zaplet! Kar me je zaskrbelo še toliko bolj zaradi dosegljivosti veterinarjev v tem poznam času v primeru potrebe po urgentni pomoči. Zdelo se mi je najbolje takoj urgirati. Klicala sem na vse možne telefonske številke in dobila dežurnega veterinarja, ki pa je bil v oddaljenem mestu in rekel, da lahko pride v uri in pol! Kar je lahko v primeru kolike že usodno! Minute so se mi vlekle v neskončnost, Lukovo stanje pa slabšalo… Vse pogosteje je kopal z nogo po tleh in s tem nakazoval, da bi se rad ulegel oziroma povaljal. V primeru kolike je sicer zelo nevarno, če se konj povalja, saj si s tem le še bolj škodi. In tako sem se »borila« z mojim poltončkom, da se ne bi povaljal. Zdelo se mi je, da se je čas ustavil, saj sem vedela, kako zelo pomembno je, da se mu pomaga čim prej! Veterinarja sem klicala ponovno in povedala, da se stanje poslabšuje in prosila, da naj pohiti! Dobila pa sem zelo nezaželjen odgovor, da bo trajalo še malo dlje, da pride. Najraje bi ga zvlekla k nama skozi telefon! A nisem imela druge, kot da čakam, vztrajam in verjamem in prosim, da bo vse v redu. (Včasih je upanje edino, kar nam ostane in vedno ga obdržite!) Veterinar je tudi rekel, da mu lahko dovolim, da se uleže, če bi rad počival, brez da bi se valjal, seveda. Sem poskusila, a ni želel počivati, je takoj spet vstal in želel ponovno leči in se valjati, tako da mu nisem pustila in ga zopet peljala ven ter silila, da bi hodil, kar je bilo vse težje. Ustavljal se je vsakih nekaj metrov in se želel valjati, jaz pa se »borila« z njim, mu preprečevala in samo upala, da bo veterinar čim prej prišel. Bilo je grozno. Luka me je pogledoval z vprašujočimi in utrujenimi očmi, češ, zakaj mi ne dovoliš, da se povaljam, če me pa nekaj moti in grize tam notri v trebuhu? In hkrati to njegovo zaupanje vame, ki ga pokaže vedno v kritičnih trenutkih, čeprav z malce negotovosti: prav, upam, da veš, kaj delaš in je vsakič spet stopil naprej.

Vedela sem, da moram biti močna, da moram biti tam za njega in ga voditi skozi to, hkrati pa sem se počutila tako nemočno, tako majhno, tako prestrašeno. Šlo se je namreč za življenje mojega ljubega Luka! Nisem si dovolila sploh razmišljati v tej smeri in sem se osredotočala zgolj na to, da sem tam za njega, da delam najbolj razsodno, kot lahko, najbolj v skladu s tem, kot naj bi v takih primerih in z vero, da bo vse v redu! To je bilo edino, na kar sem se lahko oprla. Bila sva sama, nikogar blizu, temna, zlovešča noč okrog naju in neskončno dolgo čakanje! (V trenutkih, kot so bili tej, ko se dogaja nekaj zelo stresnega, težkega, poskusite ostaniti mirni, zbrani in trdni ter močni, da lahko kar najbolje možno odreagirate in ukrepate. Če imate možnost, seveda pokličite koga v pomoč in oporo, če pa ne pa se zanesite nase, da zmorete! Ko bodo minili najbolj kritični trenutki pa bo vedno nastopil čas, ko boste lahko pustili prosto pot čustvom, vendar bi bilo to v kritičnih trenutkih lahko usodno.)

Nato je končno prišel težko pričakovani veterinar. Videl je, da je resno, ga dal hitro pod anestezijo in ga sondiral – poseg, pri katerem se skozi konjevo nozdrv potisne cevko do želodca in skoznjo pretaka tekočino z zdravili in dodatki, s katerimi se skuša uravnotežiti delovanje črevesja. Po postopku je veterinar naročil, da naj še ostanem z njim, v presledkih sprehajam in pustim, da počiva in da bi moralo biti v redu. Tako sem še nekaj ur ostala z njim, stanje se je umirilo in ko se mi je zdelo, da je stabilno, se odmaknila (da bi Luka čim manj čutil mojo stisko, saj konji neverjetno hitro občutijo in odzrcalijo, kaj se v nas dogaja) in končno popustila svoj oklep, svojo trdnost in pustila solzam, da izjokajo strah, bolečino ob misli na najhuje, nemoč in hkrati olajšanje…

Zaenkrat je bilo vse mirno, vendar, žal, se zgodba tukaj še ni zaključila.
Več o tem pa v nadaljevanju…

Dragi moji, upoštevajte vašo intuicijo, če je jaz ne bi, bi bilo to za Luka tistega večera najverjetneje usodno…

Dodaj komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen. Zahtevana polja so označena *