Konji in psihoterapija – 1.del

Konji in psihoterapija – 1.del

Horses never Lie…  (Konji nikoli ne lažejo)                                                                                  Mark Rashid

 

Če ste zamudili predavanje na SFU Ljubljana – Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani, lahko preberete kratek povzetek 1. dela predavanja tukaj.

 

V sredini 20. stoletja je slaven nemški konj, Clever Hans, navduševal množice po Evropi s svojimi nastopi in znanjem aritmetike. Ljudje so mu postavljali matematična vprašanja, konj pa je z udarci z nogo ob tla naštel pravilen odgovor. Na primer, znal je izračunati, koliko je kvadratni koren števila 16. Psihologi, zoologi in trenerjii so mesece proučevali primer, dokler ni psiholog Oscar Pfungst ugotovil, da je konj preprosto bral in se odzival na pričakovanje ljudi in njihovo telesno govorico ter tolikokrat udaril z nogo, dokler ni začutil oziroma opazil v telesni govorici ljudi okrog njega, da je dosegel pravo številko.

Konj kot medij pri ugotavljanju problemskega stanja

Zgornji primer nakazuje na eno izmed zelo pomembnih lastnosti konj, ki jih v različnih terapevtskih, coaching ali team building programih ob podpori konj lahko s pridom uporabljamo, to je njihova sposobnost branja neverbalne komunikacije. Zrcaljenje, kot imenujemo konjevo odslikavanje dogajanja v posameznikih, družini ali skupini, uporabljamo predvsem v fazi skupnega ugotavljanja problemskega stanja udeleženih v procesu, kasneje v krožnem preverjanju sprememb in želenih smernic poteka procesa ter v raziskovanju (ne)usklajenosti besedne in nebesedne govorice udeleženih, kar lahko močno pripomore k izboljšanju komunikacije, zmanjšanju nerazumevanj in konfliktov ter celo prepreči nastanek psihičnih težav in motenj. Tako imenovana komunikacija dvojne vezi (neusklajenost in nasprotnost med verbalnim in neverbalnim sporočilom) ob ponavljajoči prisotnosti v socialni izmenjavi med starši in otroki, lahko namreč vodi do nastanka psihičnih težav, v primeru nasprotnosti sporočil tudi do psihičnih motenj (Watzlawick, Beavin in Jackson,1982). Zato je prepoznavanje neusklajenosti izredno pomembno in konj je pri tem nenadomestljiv sodelavec. Konji so v naravi plen in imajo zato izredno razvite zaznavne sposobnosti ter imajo po mnenju teoretikov veliko več zrcalnih nevronov kakor ljudje, zaradi česar je lahko njihova sposobnost zrcaljenja neverbalne komunikacije še toliko močnejša in učinkovitejša kot človeška.

Na sliki lahko vidite »Mirror walk« – konjevo zrcaljenje telesne govorice

Poleg zrcaljenja konj nastopa v procesih ugotavljanja problemskega stanja kot projekcijsko platno. Udeleženi si pogosto izberejo karakterno podobnega konja, ki veliko pove o notranjem dogajanju udeleženega, lahko metaforično predstavlja nekoga pomembnega v njihovem življenju ali pa jim predstavlja problemsko situacijo in skupaj z njim poiščejo pot iz nje.

Konj kot pospeševalec terapevtskih procesov

Pri delu s pomočjo konj se pozornost udeleženih v programu preusmeri od njihovih vsakdanjih problemov na tukaj in zdaj, v dogajanje sedanjega trenutka, v sodelovanje s konjem in reševanje naloge, s čimer se njihove misli in delovanje usmerijo od ukvarjanja s problemi k iskanju rešitev. Že vaje na tleh, v bližini konja, zahtevajo pozornost in koncentracijo udeležencev procesa. Vaje na konjevem hrbtu, predvsem pri samostojnem vodenju konja pa zahtevajo še toliko večjo intenzivnost koncentracije in tako popolnoma preusmerijo pozornost udeleženih na dogajanje s konji. Konji se odzivajo le na trenutne dražljaje, trenutno situacijo, trenutno stanje človeka. Ne zanima jih preteklost niti prihodnost, temveč samo stanje tukaj in zdaj. S tem so model tudi udeleženim in jih na ta način povabijo v osredotočanje na tukaj in zdaj, v čuječnost ter v možnost spremeniti sebe in svoje ravnanje v tem trenutku ne glede na pretekla.

Na grafu je prikazano, kako se je v raziskavi (Bojc, 2016) pri udeleženi v procesu pogostost pojavnosti samozavesti, samostojnosti in samoiniciativnosti spreminjala tekom ur socialnopedagoških aktivnostih ob podpori konj. V zgolj treh urah socialnopedagoškega procesa se je  pojavnost samostojnega, samoiniciativnega in samozavestnega vedenja udeležene tako hitro stopnjevala. Porast pojavnosti je bila posledica vnosa aktivnosti s konji, ki so naravnane tako, da to omogočajo in spodbujajo: samostojno jahanje in igra vlog.

Če ne morete pričakati nadaljevanja prispevka, si celoten članek, objavljen v Reviji o konjih, lahko preberete tukaj>>. V kratkem pa objavim tudi tukaj, na spletni strani, 2.del prispevka.

Spremljajte stran https://lukasi.si, prijavite se na e-novičke, da vas sproti obvestim o novostih in da ne zamudite nadaljevanja.

Spremljajte FB stran www.facebook.com/KarinLukasi/, da boste na tekočem z datumi in lokacijami izvedbe nadaljnjih delavnic in predavanj.

Karin

P.S.: Slike so simbolične in ne prikazujejo uporabnikov terapevtskih storitev.

Dodaj komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen. Zahtevana polja so označena *