Kako konji motivirajo v terapevtskih programih?

Kako konji motivirajo v terapevtskih programih?

»Na uporabnike terapevtskega jahanja deluje ura s konji kot premor od depresije.«

     Martin Pröttel

Že samo konjeva prijetna družba pomaga preusmeriti pozornost udeleženih v programih s konji od njihovih vsakdanjih problemov v sodelovanje s konji in aktivnosti z njimi, s čimer se njihove misli in delovanje usmerijo stran od problemov, v aktivnosti s konji ter v »tukaj in zdaj«. Udeleženci so navadno zelo motivirani za sodelovanje s konji, saj ti v njih vzbujajo močne občutke in čustva, konjeva veličina in moč jim predstavljata izziv in vzbujata zdravo strahospoštovanje ter ustvarjata naravne okoliščine za premagovanje strahu in razvijanje (samo)zaupanja.

Stik s konjem, skrb zanj, simpatija do konj in samo jahanje ter gibalni dialog, ki nastane ob tem, dajejo posamezniku občutek zadovoljstva, doživljanje posebnega veselja, estetski užitek in občutek ugodja. Spodbudno delujeta tudi telesna in duševna sprostitev ter zadovoljstvo ob premagovanju telesnega napora. Že samo ta pozitivna občutja, ki se sprožajo v ljudeh, ko se ukvarjajo s konji, močno vplivajo na motivacijo. Bistveno pa nanjo vpliva izkušnja uspeha po principu, uspeh rodi še več uspeha. Dobra praksa aktivnosti s konji naj bi vzpodbudila posameznikovo primarno potrebo po razvoju in ga motivirala za nadaljnji napredek in razvoj.

Konj ponuja tesen telesni kontakt s toplim, mehkim in premikajočim živim bitjem in s tem občutek varnosti, bližine in emocionalne naklonjenosti, kar prispeva k bolj odprti komunikaciji oseb v programih s konjih in k večji želji po sodelovanju. Na ta način se pospeši proces prepoznavanja njihovih značilnih, tudi problemskih vzorcev delovanja, reakcij na sprožilce in proces preseganja le-teh.

Predvsem pa je velika prednost, da konj ne ocenjuje in ne obsoja človeka, ampak je sprejemajoč in pomaga graditi odnos. Sprejema posameznikove občutke in čustva, četudi je ta jezen in slabovoljen. Konji nimajo nobenih pričakovanj do ljudi ne predsodkov ne predrazumevanja. Vseeno jim je, kakšnega videza so ljudje in jih njihova življenjska situacija ne zanima. Zanima jih le, kakšen odnos ima človek do njih v danem trenutku. To pa udeleženim v programiih olajša, da so v družbi konj to, kar so in jih ni strah, da bodo zavrnjeni, kritizirani, da ne bodo izpolnili pričakovanj in podobno, kar deluje zelo sproščujoče. Konji torej reagirajo le na njihovo trenutno vedenje do njih. Če vedenje udeleženih v programu ni primerno, konji to jasno pokažejo, kar daje udeleženim priložnost, da spremenijo svoj način delovanja in vedenja. Tisti, ki se ne vedejo do konj primerno, imajo posledično na drugi strani konje, ki niso pripravljeni sodelovati z njimi. Po drugi strani pa dober odnos do konj prinese nagrado v obliki konjskega prijatelja, čudovitih občutkov ob doseganju uspehov v sodelovanju s konji, v dobrem odnosu z njimi ter občutkih emocionalne naklonjenosti in topline.

Če vas zanima več o tem, kako in zakaj nam konji lahko tako zelo pomagajo v procesih osebne rasti in terapij ter zakaj se v njihovi družbi hitreje dosegajo rezultati pri tem, vas vabim na predavanje 8.3.2019, ki ga organiziramo v sodelovanju z Univerzo Sigmunda Freuda. Prijave so možne le do 1.3.2019, zato pohitite z njimi! Več o dogodku si poglejte na povezavi Konji in psihoterapija.

Karin

Dodaj komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen. Zahtevana polja so označena *