Individualizem vs. povezanost z drugimi

Individualizem vs. povezanost z drugimi

Velikokrat se moje misli ustavijo pri razmišljanju o načinih podpore ljudem pri njihovi osebni rasti in pri zadnja leta zelo poudarjenem vidiku osebne rasti: vsak je odgovoren za svojo srečo, za svoja čustva,…

Pogosto je zraven omenjeno, da mora vsak sam poskrbeti zase, za svojo srečo, neodivsno od partnerja, neodvisno od drugih. Seveda se strinjam, da smo odgovorni vsak zase, za svoje misli, odzive na druge, za svoj uspeh, srečo in tako naprej. V določeni meri. 🙂 Ker seveda, če smo v partnerstvu, en del te sreče ustvarjamo tudi skupaj in je posledica obeh vpletenih! Strinjam se seveda, da nam odvisni odnosi škodijo. Vendar pa ljudje SMO socialna bitja in včasih imam občutek, da je to poudarjanje individualizma malce pretirano, že tako v družbi, ki je precej egocentrično, individualistično naravnana. In kjer se mi zdi zbliževanje ljudi, ustvarjanje in ohranjanje dolgotrajnih ter kvalitetnih odnosov veliko večji izziv kot pa individualizem in razdruževanje.

Odnosi SO krasna stvar! Pomoč drug drugemu tudi, prijateljstva neprecenljiva! Imam prijateljice še iz časa otroštva in to se mi zdi tako nekaj posebnega, kot bi imela še sestre, čeprav jih nimam, ki me poznajo tako dobro, da so tri besede dovolj, da vemo, o čem razmišljamo, kako se počutimo ali pa o katerem dogodku izpred 20-ih let govorimo. 🙂 In vsi se kdaj znajdemo v življenju na delu poti, ko še posebej potrebujemo druge in meni se zdi to, da se v teh trenutkih lahko zanesemo na nam drage ljudi, NEPRECENLJIVO!! Danes ti meni, jutri jaz tebi ali pa nekomu tretjemu in vsi imamo tako odprta in topla srca. Namesto hladnih, vase zaverovanih in verjetno s tem tudi osamljenih ljudi.

Vsak sam je odgovoren tudi za dejanja, v povezavi z drugimi. V smislu, če naredimo nekaj, kar drugega prizadane. Seveda sta tu dve plati, moja in tvoja. Pomembno se je tudi zavedati, iz kje prizadetost izvira, iz trenutne situacije ali morda iz nekih preteklih ran, na katere se potem nalagajo tudi vse podobne situacije, ki v nas vzbudijo pretekle bolečine, pomnožene z vsemi podobnimi situacijami. To zahteva seveda določeno zrelost, poznavanje sebe. Vendar pa to, kar naredimo v odnosu do drugega, JE naša odgovornost!

To sem želela že večkrat napisati, ker se včasih nekatere stvari lahko razume tako, kot da “dovoljujejo” posameznikom, da ne prevzemajo odgovornosti za svoja dejanja in se bremena njihovih brezvestnih dejanj prenesejo na “žrtev” in ki po nepremišljeno uporabljenih ali pa ne dovolj razloženih besedah: vsak je odgovoren za svoja čustva, naredijo škodo namesto koristi. Tako “žrtvi” kot “storilcu”, ki mu tako še naprej dovoljujejo nezrelo valjenje odgovornosti za njegova dejanja na druge.

In tudi zato, se mi zdijo programi ob podpori konj tako dragoceni! Saj nas ves čas podpirajo, tako pri osebni rasti kot pri rasti nas, kot soudeležnih v odnosih. Če zanimajo tudi vas, si jih lahko ogledate na tej povezavi.

Imejte se radi, spoštujte se in bodite tam, drug za drugega. To je nekaj najlepšega, kar lahko izkusimo. Pretok energije, ljubezni, dajanja in prejemanja.

Ostanite povezani s sabo in z drugimi.

In hvala vam, drage prijateljice, da ste del mojega življenja. Zaradi vas je še veliko lepše in bogatejše. 👭 🧚‍♀️ 🙂

Karin

Dodaj komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen. Zahtevana polja so označena *